Tukuange e mafai faka-politikale ki he kakai [1]
Saturday, May 14, 2005 - 18:15. Updated on Friday, May 9, 2014 - 11:25.
Tukuange e mafai faka-politikale ki he kakai, Koe Loto ‘o e kakai, ‘oku ‘uhinga ki he ha?
Tangata’eiki,
Koe mo’ui ‘a e tangata ‘oku fasi tanunu ai ‘ene ngaahi fiemau, kae ‘uma’a ‘a ia ‘o hono ‘atakai mo e kanokato e natuala ‘e ne mo’ui. Ka ko e fakakoloa hono ‘atamai mo’ene lea ko e vaka ki he’ene fakakaukau ki he femahino’aki ‘o e fekita fakafa’ahinga. Ko e feinga eni ke fakamahino e talanga ki he taha ‘o e ngaahi fihi ko eni. Ko e natula ‘o e MO’UI PULE’IA.
Ko e to’onga mo’ui pule’ia, ko e imisi ofi ia e tukunga mo’ui ‘oku ‘I ai e tangata he ‘e to loto ai ‘e ne mo’ui fakalaumalie ‘i hono va mo e ‘Otua, ‘e ne mo’ui fakamatelie ‘i hono va mo Natula pea pehe ki he fakasosiale ‘i he fakafa’ahinga. Ko e to’onga mo’ui eni ‘oku uho ‘aki e me’a k oe PULE’IA mo e PULEKEHEA. Ko e ngaahi fehu’i ‘oku tau fehangahangai mo ia ‘i he politiki hange ko e foungapule (‘aitolosia); mafai (authority) mo e ha fua, ko e tepu ia ‘o e to’onga mo’ui koeni. He ko e Politiki ko e saianisi ‘ia ‘o hono PULE’I ‘o e sosaieti, pea ko e taha ‘o hono ngaahi me’angaue tefito ko e MAFAI.
Ko e mafai ko e fakaola ia ‘o e fengaue’aki ‘a e ongo me’a ‘e ua ‘i he nofo fakasosiale: (i) ngaue (task) pe ngafa (duty) (ii) koe fatongia (obligation). ‘Oku uho taha ‘e na nofo he ngaue (i) ‘i he fungavaka ‘o e fakataautaha ka ‘i he taimi ‘oku kaveinga’aki ngaue ‘a e lelei fakalukufua ‘a e kulupu, kautaha pe fonua, ko e taimi ia ‘oku mafuli ai e ngaue ‘o fatongia. Ko e tangata leva ‘oku fatongia. ‘Oku hoko leva heni mo e fiema’u ke fakafehokotaki ‘a e me’a mahu’inga ‘e tolu, ko e: ngaue, fatongia mo e ola. ‘Oku hu mai heni e fiema’u ke mapule’i ma’u pe ‘a e fehokotaki ‘a e ngaahi kupu ko eni ‘e tolu. Pea koe taimi eni ‘oku fa’u ai hono ngaahi tu’utu’uni ke fakapapau’i ‘e ‘efihi ma’u pe ‘e he ngaue e fatongia ki he ola ‘oku fiema’u. Ko e ngaahi tu’utu’uni ko eni ko e kakano ia ‘o e me’a ko e mafai. Ko e tanaki mai ki he mafai e natula fakapolitikale ‘oku ‘uhinga pe ia ko e mafai fekau’aki mo e fatongia pule’i ‘o e sosaieti. Kohai pe ko e fe ‘e ‘iai e mafai, ko e me’a mahu’inga hono kakano, ‘a ia ‘oku nofo ‘i he tu’utu’uni ‘oku ne ha’i e ngaue, fatongia mo e ola ki he lelei fakalukufua ‘a e fonua.
Ko e mahino ko eni e ola ‘o e ngaue fakapolitikale ‘a ia ko e lelei fakalukufua ‘a e fonua, ‘oku toe ki’i fihi ange ai e talanoa. ‘Oku ‘i he fonua e ngaahi ouau ‘e tau sivilaise ‘oku ta’emalava ke li’aki ‘i ha talanoa ki he founga-pule’i ‘o ha sosaieti. ‘Oku nofo heni e anga-fakafonua (culture) ‘oku ne ‘o’ofaki e ngaahi tefito’i mo’oni (values) ‘oku taula kiai e mo’ui fakasosiale, fokotu’utu’u fakakulupu, pea ta’omaki ‘aki hono hisitolia. Kae fai ha lave ki ha konga ‘o e fihitu’u ko eni ke fakasisi mai ha founga hono siofi ‘a e felalave’i hono ngaahi kupu mahino. Koe fatongia (obligation) ‘oku fakafotunga mai ‘i hotau anga-fakafonua: hange koe kainga, kolo, fonua mo e ha’a. Ko e langilangi: ‘oku nofo he hisitolia talatukungutu (oral history), tukufakaholo (traditions), hohoko-toto (geneology), kau mai ai e to-kakala fakafatongia (honorific). Ko e founga-pule: ‘oku lahi nofo ‘i he ‘ea-tukufakaholo (heriditary), fehufaki fakasosiale , liliu fakafatongia, ‘o a’u ki he tau. Ko e fakava’e eni ‘oku fakata’ane ai e Pule’anga Faka-Tu’i Faka-Konisitutone lolotonga.
Koe talanoa ki he liliu fakapolitikale ‘i Tonga ‘i he ‘aho’ni ‘oku hamoniume honau le’o ‘i he kaveinga: Ke ...tukuange ‘e he Tu’i e mafai fakapolitikale ki he kakai... pea mulituku mai ‘aki ...kae nofo fakalangilangi pe.... Koe palopalema ‘o e talanoa liliu ko eni ‘oku ‘ikai teu tui ‘oku makupusi ‘e he ngaue moe fatongia ‘a e ngaahi kupu fakasosiale kuou lave kiai mo ‘enau fetukuaki ‘i he taimi ‘o e liliu. Ko e talanoa ‘oku fai ‘oku fakakonga pe kihe mafai moe langilangi. Ko hono to’o ‘o e mafai kae tuku pe e langilangi. Ka ko e fiema’u koia, ‘oku fepaki ia mo e natula fakapolitikale mo fakasosiale ‘o e ongo supiesi ko eni. Ko hona natula ‘oku na nofo fakataha ma’u pe. Ko e mafai ‘oku pikitai kiai e langilangi. Na’e fa’a tulimui e mafai he langilangi ‘i he taimi ‘o e tui faka’otuamu’a, ka ‘i he politi ‘o onopooni ‘oku ‘ikai ha me’a pehe ia. ‘Oku ‘ikai ke ‘iai ha me’a ia ko e langilangi ta’e ‘iai ha mafai. Pea ‘oku toe taumama’o atu ‘a e fakalangilangi ia he ‘oku nofo ia ‘i he loto ‘a ha taha/kulupu ke foaki ha ki’i ngeia ki ha taha. Ka ko e foaki ko eni ‘oku fai ‘aki e MAFAI.
Ko e lea KAKAI ‘i hono ngaue’aki ‘i he politiki ‘oku mangoa hono kakano, ‘o ‘uhinga ia ‘oku tu’u ava pe e ‘uhinga ke toki fakafonu’i pe ‘e kinautolu te nau ma’u e mafai. ‘A ia ko ‘etau pehe ko e: LOTO IA ‘O E KAKAI mo e TUKUANGE E MAFAI KI HE KAKAI, ‘oku ‘ikai hano ‘uhinga ‘ona. ‘Oku te’eki ai ke ‘omai ‘e he ngaahi kulupu fakapolitikale ia ‘a e ‘uhinga. Kuo tau maheni mo e ‘uhinga ‘o e lea KAKAI ‘i he founga pule lolotonga: ...ko e tangata mo e fefine Tonga kotoa.... Ko e fehu’i ‘i he talanoa ‘a e ngaahi kulupu lolotonga, Ko hai e KAKAI? ‘Oku tau kei ‘uhinga nai ki he ...tangata mo e fefine Tonga kotoa... pe ...ko e loto ‘o e Tonga kotoa... pe koha toe me’a kehe. ‘Oku ou tui au kuo liliu e ‘uhinga ia. Ko e tali ‘oku fa’a ma’alifekina ...ko e loto ia ‘o e TOKOLAHI (majority).... Ka ‘oku ‘ikai ke ‘uhinga tatau ia mo e na’atau nofo mai ‘aki , ...tangata mo e fefine Tonga kotoa.... Ka ‘oka ta’ota’o atu mo e fehu’i: Ko e toko fiha? ‘Oku toe mahino ange ‘a e palopalema’ia ‘a e faka’uhinga fo’ou ko eni.
Ka ko hono ngaue’aki ‘o e ongo setesi ko eni: KO E LOTO ‘O E KAKAI mo e KE TUKUANGE E MAFAI KI HE KAKAI ‘i he politiki ‘oku pehe’ni. ‘E nofo mangoa pe ‘uhinga ‘o e fo’ilea KAKAI (dummy variable) kae ‘oua kuo ma’u e MAFAI. Ko hai tene ma’u e mafai, ko ia tene ‘omai e ‘uhinga. ‘Okapau te tau pehe kuo ma’u e mafai ‘e ha taha ‘o e ongo kulupu temokalati, ta ko e lea KAKAI ‘i hono ‘uhinga fakapolitikale,’oku ‘uhinga pe ia kia kinautolu ‘oku nau tui ki he kaveinga ‘a e kulupu. Ka ‘oku vaeua foki e kulupu ia ki he: KAU FA’U KAVEINGA moe KAU MUIMUI. Ka ‘oka toe fehu’i, Ko e fe leva ‘i he ongo kulupu ko eni ‘oku ‘uhinga ki ai e lea KAKAI? Ko e tali nounou, Ko e KAU FA’U KAVEINGA. Ka tau tulimui ‘i he kumi ‘uhinga, ‘e ‘alu ‘o mate ki he me’a ko eni. Ta ko e lea KAKAI ki he ngaahi kulupu fakapolitikale ‘oku ‘uhinga pe ia ki he kau taki ‘o e kulupu. ‘Oku makatu’unga eni ‘i he tui, ko honau loto ko e loto ia ‘o e kakai. ‘Aia ko e setesi ko e, KO E LOTO ‘O E KAKAI, ko hono ‘uhinga totonu ko e KO E LOTO E KAU TAKI ‘O E KULUPU. Pea ko e: KE TUKUANGE E MAFAI FAKAPOLITIKALE KI HE KAKAI, ‘oku ‘uhinga ia: KE TUKUANGE E MAFAI FAKAPOLITIKALE KI HE KAU TAKI ‘OE KULUPU.
‘E ‘I ai e fifili, Kae ha e toko lauiafe na’e fili? Ko e tali: Ko e momeniti pe hono fakamata’ifika e fili, ko e mata’ifika pe ia ‘oku faka’aonga’i. ‘Oku ‘ikai ke ‘iai ha toe felave’i ia ‘o e mata’ifika mo e sino na’e lautu’u ki ai. Ko e mala’e fakamata’ifika ia ‘oku ‘I ai e lao, me’angaue mo e ouau, hange ko e pehe ‘lahi e mata’ifika ko e ‘i he’, ka ‘oku tonounou ma’u pe ia, ‘i he’atau feinga ke ‘analaiso ‘aki e tangata. ‘Oku ‘iloa eni koe saianisi ‘o e sitetisitika (statistics). ‘Ikai ke ngata ai, ‘oku toe taumama’o ange fau mo e ta’euhinga ‘a e ongo setesi ‘oku fai kiai e talanoa. Tau pehe: KO E LOTO IA E KAKAI ke fetongi ‘aki e fakamata’ifika ‘o pehe, KOE LOTO IA E LAUIAFE. Kae ‘alu e, TUKUANGE E MAFAI FAKAPOLITIKALE KI HE KAKAI ‘o TUKUANGE E MAFAI FAKAPOLITIKALE KI HE LAUIAFE. ‘Oku ou tui ‘oku ‘ikai ke faingata’a ke tau sio ki he tu’umaumau ‘a e fa’ahinga faka’uhinga ko eni. Oka toe li atu e fehu’i ko eni ki ai, ‘OKU ‘I AI NAI HA LAU KI HE LAUIMANO? ‘Oku mahino leva heni ko e fili (vote) ‘i he fakatonulea fakapolitikale ‘i onopooni, ‘oku ‘ikai ke ‘uhinga ‘e ‘iai hao le’o ‘i hono fakalele ‘o e fonua.
Ka te tau ‘eke foki: Ko e fe leva e kakai ia ‘o e fonua, ‘a e tangata moe fefine Tonga kotoa? ‘I he politikale fakaeonopooni ‘a ia ‘oku tau ‘alu kuikui ki ai, Ko e tali nounou ki ai: ‘OKU ‘IKAI KE ‘I AI HA ME’A PEHE IA. Ko e fe ko a e lau’ipepa ‘oku ‘asi ai e ola ‘oe fili?. Ka ‘okapau ‘oku tau tu’u ‘i he matafanga ‘o e liliu ‘oha foungapule fakapolitikale; Ko e me’a pe ‘oku mo’oni ia ko ha founga-pule ‘oku kei ‘uhinga e lea KAKAI ki he tangata fakafo’ituitui. Ka ko e mahu’inga ‘o e tangata fakafo’ituitui ‘oku fakahopo mai ‘e he fa’unga fakasosiale ‘o e sosaieti (tangata-fakasosiale), ‘oku ‘ikai ma’u ia mei hono fa’unga fakapolitikale. ‘Oku ‘I ai e tangata ia ‘oku ‘enisinia’i ‘e he ngaahi sisitemi fakapolitikale, ka ko e tangata ia ‘oku ‘ikai fiema’u ia ke ‘I ai hano laumalie, ongo-’anga pe fa’a-fakakaukau (tangata-politikale), pea ‘oku no’o-mate ia ki he’ene misini faka’ikonomika ‘o hoko ai pe ko e tangata-ikonomika. Ko e ki’i tapa eni e natula ‘o e fa’ahinga tangata ko eni: ‘oku ne fiema’u ‘e ia ha me’a pe ‘e ngaohi ‘e he misini faka’ikonomika, lau mo tanaki koloa, pea ne folokopu e fakamatala kotoa pe ‘oku ‘oatu ki ai. Ko e ma’uhala mo e feto’oaki ‘o e ongo fotunga-tangata ko eni ‘oku hoko ma’u pe e liliu fakapolitikale ‘o inu mamahi ai e ngaahi sosaieti lahi ‘o mamani ‘i hono nunu’a ‘o laui to’utangata pea toki fai ha ake.
‘Oku ‘ikai teu fakasi’ia e ngaue lahi kuo feia ‘e he’etau kau ngaue fakapolitikale, ka ‘oku ou tui ‘oku fesitu’a’aki pea felekeu e nofo ‘a e taumu’a-ngaue, fatongia, ola mo e kaveinga. Ko e ki’i tokoni pe eni. Ko e KAVEINGA ‘o e liliu fakapolitikale ‘oku ‘ikai ko e liliu ‘o e founga-pule ‘oku fakamu’omu’a, ka ko hono fakapapau’i ‘a e natula fakasosiale ‘o e tangata ‘oku fiema’u (social profile) ki he sosaieti. ‘Oku toki hu mai leva ‘a e tokanga, ‘E mo’ui fefe ‘a e tangata’ni ‘i he ‘atakai ‘o hono sosaieti? (economic profile) pea ‘oku toki mulituku ‘aki hono fakakaukau’i ‘o e founga-pule mo hono ngaahi mafai ‘oku ne tuhu’i ‘e ne tau’ataina ke fakatupulekina ‘e ne mo’ui ‘i he sosaieti ko ia mo hono ‘atakai. Ko e fakakikihi ko e, pe ko e politikale pe ‘ikonomika ke mu’aki liliu, ‘oku to mama’o ‘aupito ia okapau ko e kaveinga ko e lelei fakalukufua ‘a e fonua.
Faka’apa’apa atu
Inoke Fotu Hu’akau inokefotu [at] 2000fm [dot] com (inokefotu [at] 2000fm [dot] com</a>)