You are here

Talanga 'i he lea faka-Tonga

Ko e liliu Temokalati, ko hono liliu 'o e sosaieti Tonga

USA

'Etita,

Ko e liliu Temokalatí ‘oku ‘ikai ko ha liliu faka-politikale pē, ka ko e liliu ‘o e fa’unga ‘o e sōsaieti Tongá mo e ‘ulungaanga fakafonuá.   Kuo pau ke ‘i ai e trade-off — ‘e ma’u mai e tafa’aki ko é, ka e mole atu e tafa’aki ko é.

‘Oku tau fiefia he momoi mai ‘e Tupou V e Executive Power ki he Palemiá mo e Falealeá, ka ‘o kapau te tau lau fakalelei e ngaahi vaha’a lainé (read in between the lines), ‘oku ‘ikai ko ha momoi hono Mafai Faka-tu’í pe Taki Fakalukufua ‘o e Fonuá, he na’e ‘ikai ke kau e mafai  ko e Commander-in-Chief he Tau Malu’ifonua ‘a Tongá hono tuku mai ki he Palemia mo e Falealeá. 

'Oku ikai ko ha liliu ke tau hoko ko ha Constitutional Democracy pea 'oku 'ikai ko ha Constitutional Monarchy ‘i he faka’uhinga ‘a Pilitaniá, he 'oku 'ikai ko ha Tu’i Taki Fakalangilangi ‘ata’atā (head of state) pē, ka ko e Shared Executive Power mo e Falealea.

Ko hono ‘ai ‘e tahá, na’e ‘ikai ko ha luva mai e fonuá ke Temokalati ‘ata’atá, pē ko e kopi e Temokalati Pilitaniá, ka ko e fa’ahinga Temokalati kuo pau ke feluteni mo e Pule’anga Faka-Tu’í.  Ko e fa’ahinga Temokalati ne fo’u ‘i Tonga ma’a Tonga.   Pea ‘e lava ke tau ui ia ko e Makehe’anga ia o Tongá (Tongan Exceptionalism).

Ko e pole faka-politikale (political challenge) ena pea mo e mo’oni’i me’a faka-politikale (political reality) ki he feinga liliu Temokalatí pea ko hono vete ‘o e fihi ko‘ená he ’ikai fai’aki ia e fale’i ‘a ha mataotao mei Tu’apule’anga pe ko ha fakakaukau faka-Uesite ka kuopau ke talanoa’i ‘i he ngaahi loto-fale ‘o e Tongá.

‘Oku totonu ke tau manatua ko fē feitu’u ‘e i ai e Mafaí ko e feitu’u ia ‘e ‘i ai  e faka’apa’apa mo e langilangí.  Ko ha holoki ‘a e Tu’i ‘o Tongá ke tatau mo e Tu’i Pilitaniá,  ‘o hangē ha laione ta’enifó, ko e holoki ia nōpele mo kau matapulé ko e fo’i fakakata fakafonua (national jokes). 

Kuo pau ke liliu ‘etau lea faka-Tongá ‘o fakapuna ki he vaó ‘a e vahevahe lea ‘oku tau ‘ai ki he Kakai, Hou’eikí, mo e Tu’i.  He ‘oku violate ‘e he faka-kalakalasi ‘o e lea fakafonuaa e principle faka-Temokalati kuo pau ke tau ‘i he tu’unga tatau.  Everyone should be on a level ground. 

Kuo pau ke mōlia atu mo e faka’apa’apa faka-Tongá (Tongan sense of reverence) ‘a ia ko e konga ia national identity mo e national character.  Pea ko e kamata ia ke ma’u kitautolu ‘e he mahaki fakamamani lahi ko e mole ‘a e faka’apa’apa ki he kau ma’u mafai, kakai matu’out’a, mo e kau 'ulumotu’a e sosaieti Tongá.

Koe’uhí ‘oku ‘ikai tu’umālie pea he ’ikai tu’umalie ‘a Tonga o hangē ko Pilitaniá, ko e to’o e Mafai Fakatu’i ‘o e Tu’í kuo pau ke tau kakapa atu ‘i he lao Faka-falealea ke holoki mo hono ngaahi monū fakatu’í koe’uhí ke ‘oua na’a tau maumau’i e principle faka-temokalati ko ia ko e vahevahe taau.  Pea ko e kamata ia e hū mai e survival of the fittest he te tau takitaha feinga ke taufa’ao he’etau kapa-ngakó pea ko e movete ia e sosaieti Tongá.

Manatu’i , neongo e to’o e mafai e Tu’i Pilitaniá, ka ‘oku lava 'e Pilitania 'o fakatu’umālie kotoa e fonuá, pea kei ma’u pē ‘e honau tu’í e tu’umālie mo e ngaahi monū ‘oku ‘ikai hano fakatataua, pea ko e ‘uhinga ia kuo hoko ai e Tu’i Pilitaniá ko e national icon pea mo e ma’u’anga pa’anga ki he fonuá he Takimamatá.

Ko e sitepu ki he ta’e’iloa ta’emahinoo (step to the unknown) ‘a e ‘ai ke tau holoki katoa faka’angataha ‘a e fa’unga e sosaieti Tonga — ‘a e kakai, hou’eiki, tu’I — ke tenominato tatau.  He ko e holoki ia ngaahi kupu fekau’aki hangee ko e langilangi e kau matapulee he ngaahi tukuikoloo.  Ko e katuni ia e polepole ‘a e kau tangata’eiki honau hingoa fakanofoo.   Pea ko e to’o ia mo e ‘ai hou’eiki he ngaahi fale-lotú.

Pea ‘oku totonu leva ke liliu ‘e he Siasi Uesilianá ‘enau ngaahi himi ne fa’u ‘e Toketā Moulitoni ke lotua mo “Malu’i a Tupou.”  He ko e original intent a e punaké ke tolonga e pule Faka-tu’í o tuputupu’a.  Ko e toe ‘ai ke hiva’i e ngaahi himi fekau’aki mo ha tu’i pelesitiki ko e Fālesi, mālua loi, mo e fakangalingali.

Kapau e pehē ‘e ha taha ‘e lava ke tau Temokalati he motolo koeni oku tau lue ki aí, ka e kei tauhi e ngaahi tukufakaholo ko‘ená, tā ko e folo faka-holomui ia e tui Temokalati oku malanga’í.   Pea ‘e ui leva ‘etau Temokalati Fo’ouu  ko e Tonga Confused Democracy.

Ko e fononga he hala Temokalati oku lolotonga malanga’i ko e fononga he Hala-e-Tapu-e-Toe Fokí (Road of No Return), pea ‘oku mafatukituki leva ke fai hano tālanga’i e liliu Temokalatí  ‘o ‘ikai ngata pee he lelei faka-politikalé (political gains) ka e kau mai mo hono ngaahi nunu’a faka-sosialé (social costs), kehe pē ke 'ilo ‘e he kakai e full price of democracy.

Ko ha motolo Temokalati 'oku lelei angee ko ha motolo te ne lava o puke ‘a e ‘Ulungaanga Faka-fonua pea mo ‘omi ‘a e Fakamaau Totonú pea oku tonu ke fai e fekumi ki ai.

Tevita Vaikona

Senituli Penitani

Comments

Ko 'emau fokootua 'i he fonua hau ko'eni, USA, ko e tokolahi taha si'otau kainga Tonga heni 'oku nau kau ki he lotu faka-Kalisitiane, pea 'oku nau tui, 'oku totonu, pea mo faka-'Otua ke ngaue'aki 'a e founga faka-temokalati (democracy) ke fili 'ehe kakai kau taki, pea mo fakalele pule'anga. Mahalo pe 'oku laka hake 'i he peseti 90 % 'o e kakai Tonga nofo 'Amelika ni, 'oku nau kau ki he faha'i faka-politikale 'Democrat Party', Pea ko e meimei peseti 100% 'o e fa'ahinga ko'eni, ko e 'uhinga 'enau kau ki he 'Democrat Party', tokua ko e 'uhinga ia 'o e 'democracy' ('uhinga ko e 'asi ai 'a e fo'i lea 'democrat'). 'Oku 'ikai 'ilo 'e he fa'ahinga tokolahi ia 'a e faikehekehe 'o e founga 'democracy', pea mo e faha'i faka-politikale 'Democrat Party". Na'aku lele mai ki he fonua hau ni peau fili ha faha'i faka-politikale 'e fe'unga pea mo 'eku ki'i tui fakalotu 'Republic Party' (conservative), 'oua teke fakatotama,'oua teke mali fksotoma,'oua toe 'i ai ha 'Otua kehe ke ua 'aki au, 'oua teke tui ki he 'climate change' ko e fakatupu 'ehe tangata etc. 'Oku 'match' 'emau faha'i faka-politikale pea moha fonua 'oku pule faka-tu'i...Fefe ke mou ki'i afe mai heni........SAIA